Imam kar nekaj izkušenj s takšnimi spletnimi stranmi, no vsaj z eno (Conversation Exchange). Če se ne motim, italki ni brezplačen, interpals pa ne poznam. Moje izkušnje pa niso najbolj pozitivne; veliko je neresnih ljudi, eni pričakujejo da boš jih jezika učil od začetka, drugi sploh ne odgovorijo na sporočilo, s tretjimi se zmeniš za pogovor po Skypeu, potem pa od tega ni nič ali se pogovorite le enkrat… Uspešne izmenjave pa so bile zelo koristne, ker so mi nastavile ogledalo in spoznal sem napake, ki sem jih delal.
Sliši se zelo zanimivo. Predvidevam, da to velja tudi za odrasle ljudi? Katere pa so metode nezavestnega učenja; poslušanje, opazovanje in posnemanje? Kaj pa spremljanje oddaj s podnapisi v enem od jezikov, ki jih učenec pozna? Ali celo v jeziku, ki se ga uči? Ali izključna uporaba takšnih metod ne zahteva več časa za doseganje določene ravni v primerjavi s tem, če bi se kombinirale z eksplicitnim poukom? Koliko vprašanj
.
Hvala.
Na italki-ju so plačljivi le pouki, drugače pa lahko napišeš vsakemu oz. vsakdo ti odpiše in se kaj zmenite. Sicer pa se strinjam, da so večinoma ljudje zelo neresni - to žal drži. Se zavedam, da sem imel veliko srečno, ko sem našel tole partnerko za jezikovno izmenjavo ki je bila izjemno resna, zlasti pa za slovenščino, ki je tako redek jezik. Ampak kaže da če vztrajno iščeš, morda boš vendar kaj našel. Na interpalsu so načeloma ljudje še bolj neresni, ampak tam pa je prednost, da se lahko tipkaš v klepetalniku in dobiš odgovor takoj nazaj. Na ta način, celo če se ne bi ničesar zmenili, se lahko meniš z veliko ljudmi, vsaj nekaj stavkov ter lahko vadiš pisanje jezika. V bistvu tako sem začel jaz, 2-3 meseca sem se tipkal z ljudmi tam gor, potem ko sem že obvladal osnovno besedišče sem se začel pogovarjat preko Skype-a. 8-lang pa je zelo uporabna stran, na kateri lahko napišeš kakšno besedilo in ga daš gor, potem pa naravni govorci določenega jezika ti popravijo napake.
Ja, to velja tudi za odrasle ljudi, in sem skoraj prepričan, da je šlo ravno za odrasle v tej raziskavi. Sicer pa idejo za to metodo sem dobil od Benny Lewis in njegovega bloga fluentin3months. Saj mu nisem "fan" in se ne strinjam z vsemi njegovimi zamislimi, vendar njegova glavna zamisel učenja jezikov mi je zelo všeč, in vsaj pri meni se je izkazalo da res deluje. On sicer kar nekaj let je potoval po svetu in obiskoval nove države, in ko je šel v novo državo, je začenjal učiti nov jezik samo tako, da bi se pogovarjal z ljudmi od prvega dne. Na papirju si je pripravljal seznam nekaj osnovnih besed in izrazov, s katerimi naj bi lahko sploh začel kaki pogovor, potem pa je nadaljeval z bolj zapletenimi pogovori. Zanimivo je, da se je na ta način naučil tudi kitajsko in madžarsko, in za kitajsko trdi, da je šel na izpit za certifikat po treh mesecih in dobil B1 (cilj pa mu je bil B2).
K nezavestnim metodam lahko rečemo da sodijo vse metode, pri katerih si posameznik ne prizadeva zavestno naučiti nekega slovničnega pravila
ali pa zapomniti si neko besedo. To je tudi način, na kateri se sicer dojenčki učijo svojega maternega jezika. To so lahko poslušanje, opazovanje in posnemanje, spremljanje filmov, pa celo pisanje, ampak le v primeru, da si ne prizadevamo zavestno kaj naučiti pri tem dejavnosti. Recimo, če spremljaš film in si poskušaš zapomniti besede, to ni nezavestna metoda. Če pa spremljaš in preverjaš neznane besede v slovarju pač enkrat in greš naprej (češ, "če mi rata to zapomnit, super, sicer pa me sploh ne briga"), to je nezavestna dejavnost.
Razlaga zakaj je to bolj uspešno, je da imamo nezavestni in zavestni spomin. Da bi dali nekaj trajno v nezavestni spomin (kjer tudi "hranimo" naš materni jezik), maramo ga velikokrat ponoviti. Ko se nezavestno učimo, in ko srečamo eno besedo desetkrat, in desetkrat preverimo kaj pomeni, je sigurno, da v neki fazi si jo bomo zapomnili, in sicer zelo trajno. Če bo to drugič, tretjič ali pa desetič, odvisno je od kar nekaj dejavnikov. Pomembno pa je, da če si prizadevamo to besedo "umetno" zapomniti "za zmeraj" le od prvega primera, ko jo srečamo, celo če to nam uspe za nekaj časa, to ne bo trajno in učinkovito. Preprosto zato, ker možgani imajo svoj naravni ritem da si zapomnijo informacijo, in to je povezano tudi s tem, kar "jih zanima" v določenem trenutku. Če možgani niso pripravljeni sprejeti to informacijo v tem določenem trenutku, ne glede na to, koliko si prizadevamo da to naredimo, enostavno ne bo šlo. Zaradi tega tudi je res, da če se učiš česarkoli - celo na primer zgodovine za šolo, se mnogo bolj naučiš, če prebereš pouk enkrat deset dni v zaporedju, v primerjavi s tem, če bi si ga prebral desetkrat v enem dnevu. Kajti prvega dne ti bo zanimiv oz. razumljiv le en del pouka, potem boš spal (dokazano pa je, da se spomin ustvarja dokler spimo), naslednji dan boš vsaj malo znal tega prvega dela, in on ti bo pomagal da razumeš drugi del, in tako naprej, vse na koncu pa gre skupaj kot sestavljanka.
Glede tega, koliko časa traje takšno učenje, ne morem govorito napslošno, saj sem povedal mojo lastno izkušnjo, in sicer da je bilo v primerjavi z ostalimi ljudmi, ki so se učili le eksplicitno, znatno hitreje. Glede kombinacije eksplicitne in implicitne metode, ne bi se dotikal eksplicitnega učenja vsaj do B1 ravni, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker če se začeš učiti slovnice iz samega začetka, si boš prizadeval da jo upiorabljaš. To pa pomeni, da ko se boš začel meniti s nekomer, boš ves čas razmišljal kateri sklon naj bi uporabil. To pa sploh ni dobro, ker ovira naravnega, tekočega pogovora. Raje naj se pogorajamo z napakami, ampak naj se naučimo najprej govoriti tekoče. Napake lahko popravimo potem. In dejansko, na ta isti način se učijo dojenčki, nihče jih ne uči slovnico, na začetku govorijo napačno, potem pa sčasoma ugotavljajo svoje napake, jih odpravljajo in na koncu govorijo popolno. Drugi razlog je lahko pa ta raziskava, ki je dokazala, da ni dobro začeti z eksplicitnim učenjem na začetku, ker možgani v tem primeru bodo še naprej obravnavali jezik kot tujega. Saj nisem prepričan, da to traje za zmeraj, ampak lahko rečem, da res lahko zna trajati zelo dolgo. Na primer, jaz sem se zelo resno učil srbohrvaško na faksu, recimo vsaj par let, preden sem se začel pogovarjat, in mi je bilo zelo težko. Slovenščino pa, pri tem da je tako izjemno zapleten jezik in da je sigurno mnogo težja od srbohrvaščine, se mi zdi da sem naučil dejansko zelo lahko ravno na ta način le v nekaj mescih.
Sicer pa, poleg vsega tega, tudi jaz menim da od B1-B2 naprej ne bo šlo brez slovnice in zavestnega učenja. Saj tudi otroci, ko začnejo hoditi v šolo, mislim da imajo dobro B2 raven, in potem jim začnejo razlagati slovnico.
Pomembno je tudi, da sta tudi pri nezavestnih oz. implicitnih metodah dve vrsti učenja kot pri eksplicitnih - pasivni ter aktivni. Najbolj pomembni so aktivni - in predvsem pogovor. Brez tega ne verjamem, da lahko napreduje kdorkoli. Na samem začetku pa, preden začnemo da se učimo, se mi zdi najbolj primerno da nekaj časa - vsaj par tednov, samo poslušamo jezik pasivno, ne da bi si prizadevali niti razumeti besed. To tudi gre nezavestno v spomin in potem je od ogromne pomoči, čeprav se tega ne zavedamo.
