Slovenian: Ozki O in E v slovenščini

AngieRZ

Senior Member
Serbian
Lep pozdrav vsem,
Ali obstaja kakšno pravilo, ki oznanja, kdaj je treba izgovoriti ozki O in E v slovenskih besedah?
Najlepša hvala za odgovor.
 
  • V glavnem je tako, da sta ozki O in E naglašena. Ozki o je, če je naglašeno z ostrivcem, široki, če je cirkumfleks. Obstaja sicer nekaj izjem, kjer je naglašeni E širok, npr. vedro, jedro, bedro.... Ozki je običajno rezultat praslovanskega jata in če je v srbohrvaščini ije,je, bo ta e v slovenščini ozek (nosni e in jat sta se v slovenščini združila).
     
    V glavnem je tako, da sta ozki O in E naglašena. Ozki o je, če je naglašeno z ostrivcem, široki, če je cirkumfleks. Obstaja sicer nekaj izjem, kjer je naglašeni E širok, npr. vedro, jedro, bedro.... Ozki je običajno rezultat praslovanskega jata in če je v srbohrvaščini ije,je, bo ta e v slovenščini ozek (nosni e in jat sta se v slovenščini združila).
    Problem je v tem, da so ozke, tako kot široke črke, vedno naglašene, tako da si s tem ne morem pomagati. 😶 Edino, če obstaja še kakšna druga razlaga. 🤔🥺
    Moje vprašanje se je nanašalo na pravilo, ki oznanja, kdaj je treba vedeti ali je črka ozka ali široka, ne da bi gledala na sskj-u če je ostrivec ali cirkumfleks, v smislu, če je beseda enozložna, potem je e v tej besedi vedno ozki e recimo. To je bil samo neki primer, ki mogoče sploh ni pravilen, da bi vam natančneje razložila kaj sem pravzaprav hotela vprašati. 🙂
     
    Mislim, da ni takega splošnega pravila (ki bi ti npr. povedalo, da je "o" v besedi moka ozek, v roka pa širok; konec koncev je včasih možno oboje: bôr = pine, bór = boron; svèt = council, svét = world). So sicer nekateri vzorci, ki morda lahko kdaj pridejo prav:
    - "e" je širok v besedah na -ènt (študènt, paciènt, elemènt);
    - "e" je širok v glagolnikih na -ênje (če imajo naglas na predzadnjem zlogu; npr. besnênje, drobljênje, zorênje);
    - "e" je širok v deležnikih na -èč (gorèč, besnèč, rdèč), kjer sicer potem postane ozek, če ni več v zadnjem zlogu (rdéča, rdéčega);
    - "e" je širok v deležnikih na -èl (imèl, šumèl, smèl; na fran.si sicer vidim, da SP dovoli tam zdaj tudi -él), kjer potem postane ozek, če ni več v zadnjem zlogu (iméla, iméli);
    - "o" je večinoma ozek v besedah na -ónt (ortodónt, mastodónt, remónt)
    - če nimaš boljše ideje in moraš ugibati, je e/o bolj verjetno ozek kot širok - mi si privzeto tadva glasova predstavljamo kot ozka, široki pa so bolj kot neka izjema (zato tudi pri črkovanju izgovorimo E ali O ozko);
    - kot je že napisal dihidrogen monoxide, kjer je v srbščini/hrvaščini razlika med je/ije, je v slovenščini ozki "e": snég, lép, bél;
    - v dvoglasnikih "ej", "ov" je e/o bolj širok kot ozek (četudi mogoče ne čisto toliko širok, kot če bi stal sam po sebi;
    - če je naglašeni e/o kratek, je gotovo širok (kratek pa je lahko le v zadnjem zlogu besede); tak potem pogosto postane ozek, če ni več v zadnjem zlogu: kmèt, kméta.
    Verjetno bi kdo, ki se bolje spozna na te reči kot jaz, našel še precej več takšnih vzorcev.

    Med slovenskimi narečji je precej razlik pri tem, katere e/o izgovarjajo ozko in katere široko, tako da, tudi če se zmotiš pri tem, se ne bo nujno prav hudo poznalo :)
     
    Last edited:
    Res je, da dandanes celo v osrednji Sloveniji, kjer tega res ne bi pričakoval, pogosto slišiš ljudi reči kmêta. Ni pa to po standardu - saj ni težko preveriti: vsi slovarji pravijo kmèt, kméta.
     
    Med slovenskimi narečji je precej razlik pri tem, katere e/o izgovarjajo ozko in katere široko, tako da, tudi če se zmotiš pri tem, se ne bo nujno prav hudo poznalo :)
    Res je, "mariborsko" narečje recimo ne pozna širokega o-ja, samo široki e, tako da so tudi vôda, rôka in gôra v naših koncih vóda, róka in góra.

    Drugače pa se je treba to pač naučiti pri vsaki besedi posebej, ker ni nekega splošnega pravila, razen v določenih primerih, ki jih je omenil že eeladvised.
     
    Back
    Top